“Ledena svilna cesta”: prva redna linija čez Arktiko, ki bo v Evropo nosila električna vozila

Kitajski ladijski prevoznik vzpostavlja prvo redno kontejnersko linijo, ki bo Azijo in Evropo povezala prek Arktike. Taljenje arktičnega ledu zaradi podnebnih sprememb namreč nudi vse več prostora komercialni plovbi skozi težko dostopne vode, Kitajski pa omogoča, da se v napetem geopolitičnem ozračju izogne ozkim grlom pomorske trgovine v južnejših morjih.

Tedensko linijo med kitajskim pristaniščem Ningbo in britanskim pristaniščem Felixstowe je od 12. avgusta vzpostavil kitajski ladjar Sea Legend, ki se sicer osredotoča na trge Turčije, vzhodnega Sredozemlja in severne Afrike. Arktiko bo prečkal ob ruski obali na poti, znani kot severna pomorska pot (Northern Sea Route, angl.). S tem bo čas potovanja med dvema pristaniščema, ki običajno traja 40 dni, če ladja prečka Sueški prekop, skrajšal za približno polovico, navaja logistično podjetje Atlas Worldwide Shipping.

Kontejnerska ladja Dubai Tower je trenutno zasidrana v pristanišču Žoušan v bližini Ningboja, na pot pa naj bi se odpravila 15. avgusta. Po navedbah Atlasa ima kitajski prevoznik do 3. oktobra načrtovanih osem prečkanj z manjšimi ali srednje velikimi kontejnerskimi ladjami. V Evropo bo na tej relaciji predvidoma prevažal predvsem električna vozila, litij-ionske baterije in fotovoltaične izdelke iz Kitajske.

Pri Sea Legend so linijo poimenovali China-Europe Arctic Express, neuradno pa opisali kot “ledeno svilno cesto”, s čimer se navezujejo na trgovsko pot, ki je od antičnih časov do 15. stoletja povezovala Azijo in Evropo. Obenem arktična pot do Evrope igra pomembno vlogo v kitajski pobudi Pas in cesta (Belt and Road Initiative – BRI), ki vzpostavlja sodobne povezave s tujimi trgi prek morja in kopnega.

Geopolitična tekma

Leta 2018 je Kitajska objavila belo knjigo o arktični strategiji z naslovom Polarna svilna cesta, v kateri se je razglasila za “skoraj arktično državo”, čeprav je od arktičnega kroga oddaljena več kot tisoč kilometrov. S tem želi razširiti svoj vpliv v regijo, kjer se zaradi taljenja ledu v toplejšem obdobju leta odpirata dve plovni poti za trgovske ladje; poleg ruske še tako imenovani severozahodni prehod (Northwest Passage, angl.) ob severnih obalah Aljaske, Kanade in Grenlandije.

V okviru strategije je država vlagala predvsem v infrastrukturo na ruski pomorski poti skozi Arktiko, vključno z naložbo v sibirski terminal utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) Jamal. Prisotnost skuša vzpostaviti tudi v drugih arktičnih državah, kot so Islandija, Kanada, Grenlandija (avtonomna regija Danske) in Norveška. Toda te države, ki so zaveznice ZDA, so blokirale kitajske poskuse nakupov rudnikov ali naftnih polj, Norveška pa je sumničava, da ima kitajska znanstvena postojanka na arhipelagu Svalbard tudi vojaške namene.

To kaže, da geopolitična tekma med ZDA in Kitajsko že nekaj let poteka tudi na daljnem severu. Pomembno vlogo v regiji igra Rusija z dolgo arktično obalo, teritorialnimi zahtevami po velikem delu Arktičnega morja in največjo floto ledolomilcev na svetu.

Alternativa ozkim grlom

Kljub prerivanju velesil se zdi prehod čez Arktiko (vsaj na prvi pogled) privlačen. Poleg krajše poti se namreč izogne prečkanju nekaterih ozkih grl svetovne pomorske trgovine, ki jih uporabljajo kitajske ladje na poti v Evropo. To so zlasti Melaški preliv ob Maleziji in Singapurju, ožina Bab al-Mandab ob južnem vstopu v Rdeče morje in Sueški prekop, ki Rdeče morje povezuje s Sredozemskim. V ožini Bab al-Mandab so nedavno jemenski hutijevci obnovili grožnje o napadih na trgovske ladje, s katerimi so že leta 2023 ohromili svetovno logistiko.

Prehodov po severni pomorski poti, ki jo upravlja ruski državni jedrski velikan Rosatom, je vse več, čeprav gre za enkratna in ne redna prečkanja; lani poleti jih je bilo 23, leto prej 15. Že lani je plovbo opravila Sea Legendova ladja Istanbul Bridge, ki bo letos eno od sedmih plovil ladjarja na tej poti.

Med ladjarji, ki uporabljajo to pot, je tudi kitajski Yangpu Newnew Shipping, katerega ladja Newnew Polar Bear je bila leta 2023 obtožena prereza finskih podvodnih internetnih kablov, piše pomorski portal The Maritime Executive. Kitajsko združenje ladjarjev je poročalo, da bodo to sezono na relaciji vozile ladje za prevoz razsutega tovora s postanki v ruskih pristaniščih Murmansk in Arhangelsk.

Prehod še vedno nevaren

Kljub večji aktivnosti arktični prehodi vsaj za zdaj ostajajo nišna izbira, največji kontejnerski prevozniki – Maersk, CMA CGM, MSC in Hapag-Lloyd – pa se izogibajo severne pomorske poti, ki jo nadzoruje Rusija. Pri tem kot razloge navajajo negativne vplive na arktični ekosistem, kratko sezonsko okno za navigacijo in neustrezno infrastrukturo, ki da ne omogoča varne plovbe.

Maersk je bil sicer prvi, ki je opravil arktični prehod s kontejnersko ladjo po tej poti, in sicer leta 2018 med Vladivostokom in Sankt Peterburgom.

Čeprav se led tali, to ne pomeni, da je plovba za trgovske ladje brezskrbna. Zavarovalna družba Allianz v analizi ugotavlja, da je bilo v desetletju med 2014 in 2023 na Arktiki zabeleženih 531 pomorskih nesreč, od tega približno polovica zaradi mehanskih okvar in poškodb, piše Financial Times. Ladje potrebujejo dovoljenje za prehod, pri tem pa jih lahko spremljajo ruski ledolomilci.

Kot pravijo pri Atlas Worldwide Shipping, bo linija kitajskega ladjarja prvi resni test za severno pomorsko pot, ki bo pokazal, ali ta lahko postane prava komercialna alternativa ustaljenim potem kontejnerskega prometa med Azijo in Evropo.